Oglaševanje

Vlada ne podpira posvetovalnega referenduma o povečanju obrambnih izdatkov

author author
N. P. , M. R.
30. jun 2025. 14:39
>
17:27
Vlada o obrambni resoluciji
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Vlada je po današnji dopisni seji sporočila, da razpisa posvetovalnega referenduma o povečanju obrambnih izdatkov, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem na čelu, ne podpira.

Oglaševanje

Člani odbora DZ za obrambo so izglasovali, da predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot so poudarili v stranki ob vloženem predlogu, bi po njihovem mnenju Slovenija morala s tem denarjem "raje reševati socialna vprašanja".

Predlog je danes na dopisni seji obravnavala tudi vlada. Kot so sporočili, vlada razpisa posvetovalnega referenduma o povečanju obrambnih izdatkov ne podpira, saj meni, da trenutne zaostrene mednarodne varnostne razmere, vojna v Evropi in dolgoročno neugodni varnostni trendi zahtevajo okrepitev obrambnega sistema države ter povečanje in premišljeno investiranje v obrambo, tudi zaradi preteklih pomanjkljivosti na tem področju.

Oglaševanje

Po njihovi oceni bi bil razpis referenduma v nasprotju z nacionalnovarnostnimi interesi, strateškimi dokumenti in že sprejetimi vladnimi ukrepi, hkrati pa bi omajal verodostojnost Slovenije v okviru Nata in EU. Ob tem so poudarili, da se vlaganje v lastno varnost "ne sme namerno in napačno prikazovati kot odmik od tradicionalne nacionalne mirovne politike, ki ostaja glavna vrednota, temelj in središče nacionalnovarnostne politike Slovenije".

Zatrdili so, da povečanje obrambnih izdatkov ne bo imelo posledic na najranljivejše skupine prebivalstva. "Vlada si prizadeva za namenjanje smiselnega obsega finančnih virov tudi za področja, ki imajo potencialno možnost dvojne rabe," so še zapisali.

Predlog Levice za posvetovalni referendum je na dnevnem redu petkove izredne seje državnega zbora. Referendumsko vprašanje, ki ga predlaga najmanjša koalicijska stranka, se glasi: Ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli tri odstotke bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

Oglaševanje

Kaj na odločitev predsednice DZ pravi zakonodajno-pravna služba

Kot je znano, se je Levica zavzemala, da državni zbor v skladu z zakonodajo in s prevladujočo parlamentarno prakso najprej odloča o njihovem predlogu za posvetovalni referendum o povečanju obrambnih izdatkov in šele v primeru zavrnitve tega predloga potrjuje resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske. A je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič to zavrnila in državni zbor je resolucijo sredi junija potrdil.

Klakočar Zupančič je svojo odločitev utemeljila z besedami, da je zamik odločanja zaradi pobud za posvetovalne referendume potreben pri zakonih, ne pa pri resoluciji, ki je politični in nezavezujoč akt. Ob tem je napovedala, da bo DZ glasovanje o predlogu Levice za posvetovalni referendum opravil v 30 dneh od njegove vložitve.

Oglaševanje

Urška Klakočar Zupančič, pogovor, N1 Studio
Urška Klakočar Zupančič. | Foto: Jan Gregorc/N1

Očitno pa ima o takšnem postopku pomisleke parlamentarna zakonodajno-pravna služba. V mnenju o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma je izpostavila, da je treba v okviru pristojnosti državnega zbora preučiti, na sprejetje katere odločitve oziroma katerega akta se referendumsko vprašanje nanaša. "Glede na referendumsko vprašanje in obrazložitev bi se predlog lahko nanašal na resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, ki jo je državni zbor sprejel 12. 6. 2025, saj je v njej vsebovana opredelitev, da bo Slovenija do leta 2035 za obrambne izdatke namenila odstotke bruto domačega proizvoda," je zapisala ZPS.

Ob tem pa je izpostavila določilo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po katerem lahko državni zbor posvetovalni referendum razpiše, preden končno odloči o posameznem vprašanju. To po navedbah ZPS pomeni, da mora biti vsebina akta, ki sodi v pristojnost državnega zbora in v katerem bo vsebovana volja volivcev, znana pred razpisom posvetovalnega referenduma.

Oglaševanje

Matej Tašner Vatovec
Matej Tašner Vatovec. | Foto: Žiga Živulović Jr./BOBO

"Državni zbor ima v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi široko možnost razpisa posvetovalnega referenduma, vendar je razpis posvetovalnega referenduma možen le, če je predvidena odločitev državnega zbora, na katero se referendum nanaša. Iz referendumskega vprašanja in obrazložitve ne izhaja, na katero odločitev državnega zbora se nanaša posvetovalni referendum, v postopku sprejemanja aktov državnega zbora pa tudi ni vloženega predloga akta, ki bi bil povezan z razpisom predlaganega posvetovalnega referenduma, na primer sprememba omenjene resolucije," je poudarila ZPS.

A v Levici poudarjajo, da je resolucija nezavezujoč akt, ki pa ima proračunske posledice. Zato vztrajajo, da se glasovanje o njihovem predlogu za posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov opravi pred odločanjem o spremembah proračuna za leto 2026.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih